Judovski geto je nastal na ulici Petrarca, nekoč imenovani "calle del Tempio israelitico" zaradi prisotnosti sinagoge. Čeprav je bila njegova ustanovitev odrejena že leta 1717, je bil ustanovljen veliko kasneje v primerjavi z drugimi mesti, šele leta 1781, in je deloval do 19. stoletja.

Namen je bil omejiti judovsko skupnost na jasno določenem območju, da bi lahko bolje nadzorovali njihove dejavnosti, zlasti posojanje z oderuškimi obrestmi, kar je prizadelo tisti del prebivalstva, ki je bil revnejši in v stiski. Ustanovitev "Monte di pietà" v Gradisca namreč ni uspela zajeziti problema.

Sprva predviden zunaj trdnjave, je bil geto z mediacijo lokalnih vladajočih slojev, ki so želeli zaščititi judovsko prisotnost zaradi njihovega prispevka k gradiskanskemu trgovini, zgrajen znotraj mestnega obzidja.

Poskušali so doseči največjo kapaciteto na najmanjšem možnem prostoru. Od osmih hiš v getu, vhodnih vrat, šole in sinagoge, je zdaj ostala le sled hiše Morpurgo, rezidence judovske družine trgovcev z živino in upravljavcev zastavljalnic, ter lok umivalnika sinagoge, ki je ohranjen v dokumentarnem muzeju.

V Gradisca še vedno obstaja judovsko pokopališče, ustanovljeno leta 1814 poleg katoliškega.