Je rezidenca plemičev Giovanni Battista Corona, poveljnika Gradisca, in Terenzia Sabbadini, njegove žene, v 16. stoletju. Po njuni smrti, po oporoki, leta 1627 premoženje preide v last samostana Očetov Servitov in bolnišnice v Gradisca, s klavzulo, da se stavba nameni za novo sedež bolnišnice in postavi kapela, posvečena Blaženi Devici.

Tako se je zgodilo: bolnišnica za revne bolnike, s pripadajočo kapelo, je bila odprta leta 1642 in je delovala do leta 1787, ko je bila ukinjena po kraljevem ukazu.

Fasada je zelo heterogena, z odprtinami in nadstropji na različnih nivojih: stavba hiše Corona je namreč rezultat združitve več zgradb iz različnih obdobij (16. in 17. stoletje). Na vogalu med via Bergamas in calle Corona je opazen kamnit opornik in znatna debelina zidov v pritličju.

Kompleks se odpira na dva notranja dvorišča: tisto proti calle Corona jasno kaže prilagoditve, ki so bile potrebne za ustvarjanje enotnega stavbnega telesa, s portiki in slepimi lunetami; drugo pa ima ložo na treh nivojih, od katerih sta prva dva znižana loka.

Pri zunanjem stopnišču prvega dvorišča je napis, ki navaja leto 1717 in ime Giacomo Suppanzig, blagajnik bratovščine S. Salvatore: skrbel je za vzdrževanje bolnikov v hospicu.

Kapela S. Giovanni Battista je kapela kompleksa hiše Corona, zgrajena po oporoki zakoncev Corona. Po njunih željah bi morala biti posvečena Blaženi Devici; kasneje pa je bila posvečena sv. Janezu Krstniku, v čast imenu plemiškega dobrotnika, ki je podaril svojo hišo za bolnišnico.

Leta 1638 se začnejo gradbena dela, leta 1642 je kapela posvečena. Prepoznavna je na via Bergamas po majhnem zvoniku z najstarejšim zvonom v mestu (1642).

Notranjost hrani oltarno sliko (1706), uokvirjeno s stebri iz marmorja, ki podpirajo prelomljeno preklado, delo slikarja Giulio Quaglio. Na tleh kapele je nagrobna plošča Giovanni Battista Corona in Terenzia Sabbadini, na kateri je vgraviran plemiški grb družine.