Palmanova je mesto - trdnjava, ki ga je ustvarila Beneška republika na podlagi natančne projektne ideje, ki jo je razvila ekipa inženirjev in teoretikov, ki so delovali pri Uradu za utrdbe pod vodstvom generalnega nadzornika Giulio Savorgnan. 

Da bi okrepili obrambo na furlanskem ozemlju pred turškimi napadi in ekspanzionističnimi težnjami Habsburžanov, se je Benetke odločila zgraditi novo kraljevsko trdnjavo v središču furlanske ravnine, popoln primer utrdb “alla moderna” iz pozne renesanse. 

Datum ustanovitve sega v 7. oktober 1593, dan svete Justine, pa tudi obletnico zmage pri Lepantu nad Turki (7. oktober 1571) s strani Svete lige. Palmanova predstavlja eno najuspešnejših in edinstvenih mojstrovin beneške vojaške arhitekture s svojo zvezdasto zasnovo, ki jo tvorita dva obrambna reda bastijonov in ravelinov, ter tretji, najbolj zunanji z lunetami, ki ga je dodal Napoleon v začetku 19. stoletja. Simetrična razporeditev arhitekturnih modulov utrdb skupaj z radialno urbanistično zasnovo s središčno veličastno Piazza d’Armi, srce trdnjave, naredijo mesto popolnoma skladno z značilnostmi idealnega mesta, teoretiziranega v okviru renesančne kulture. 

Leta 1960 je bila trdnjava razglašena za Nacionalni spomenik, 9. julija 2017 pa je postala del Unescove svetovne dediščine, kar potrjuje vrednote edinstvenosti in celovitosti kompleksnega objekta.