Zgrajen je bil v obdobju 1669-1704 na območju starega gradu, zlasti na mestu “hiše s stolpom” iz 12.-13. stoletja, s strani plemičev Attimis, sorodnikov Ridolfijev, ki so bili kapetani kraja v imenu škofov iz Concordie. 

Attimis (ali Attems) so izvirali iz Bavarske in so v rodbini imeli vojskovodje, škofe, prince in visoke dostojanstvenike Cerkve in cesarstva. Izvajali so neustrašno dejanje ‘uzurpiranja’ fevdalnih dobrin s pomočjo beneških sodišč. Rodolfo Ridolfi je od doža pridobil posebno zamenjavo: zet (svak?) Federico Attimis je podaril svojo hišo škofovski jurisdikciji za prebivališče gastalda, v zameno pa je dobil propadajočo stavbo za obnovo. 

Ukaz za rušenje hiše s stolpom je bil izdan iz Benetk 23. avgusta 1669 in dela so se začela skoraj takoj z rušenjem, zasipanjem jarkov notranjega kroga in odstranitvijo dvižnega mostu. Palača je prvič upodobljena na freski iz leta 1704. Odraža tako na fasadi kot v tlorisu klasični beneški arhitekturni tip, s tremi nadstropji in portalom iz rustike, pred katerim je stopnišče, ki vodi v prostorno dvorano pritličja. 

V prvem nadstropju so tri visoka in ozka okna z lokom, z beneškimi balustradami, ki osvetljujejo glavno dvorano. Zadnja fasada pa ima serliano (odprtino, razdeljeno na tri dele) v središču plemiškega nadstropja in ovalne odprtine v skladu s podstrešjem. Na zadnji strani in ob straneh vile so portikirane stavbe iz 16. stoletja, zgrajene na starem jarku, in rustikalni dodatki, ki segajo do obzidja naselja. Notranjost ponuja tipologijo značilno za beneške vile z dvema prostornima dvoranama v dveh nadstropjih, v središču stavbe, in velikimi sobami na straneh. 

Kompleks je obdan s parkom, urejenim po romantično-angleških modelih, z nekaj stoletnimi drevesi. Z dedovanjem je stavba prešla v drugi polovici 18. stoletja na Freschi (iz Cucanea-Partistagno) in v novejšem času na Piccolomini iz Siene (iz družine papeža Pija II).