Je bila zgrajena v 17. stoletju s strani prebivalcev Mure. Fasada je omejena z dvema pilastroma, ki podpirata trikotni zatrep; nad njim je kovinska struktura zvonika. Glavna vrata so v obliki sploščenega loka in so edina odprtina stavbe, ki nima oken. Oltar ima zidano mizo in oltarno sliko, naslikano na zadnji steni med dvema pilastroma; gre za Marijo na prestolu z Detetom s Svetim Markom in Svetim Nikolajem, delo Catalda Ferrara. Sveti Marko, na levi, kaže Evangelij, medtem ko ima na desni Sveti Nikolaj v roki košaro daril. V času španske gripe so bili freski popolnoma prekriti z apnom. V času obeh svetovnih vojn so prebivalci Mure napolnili kapelico z vrečami pšenice, da bi preprečili, da bi jih Nemci odnesli. Na zadnji strani je še vedno mogoče videti, čeprav zelo poškodovano, Sveto Barbaro, ki gasi ogenj.

Blizu San Marco je cerkvica "Cristo del SS. Crocifisso". Stavba je bila zgrajena konec sedemnajstega stoletja in verjetno razširjena v osemnajstem stoletju z dodajanjem pravokotnega portika, ki ga prekriva timpanon, ki se konča s kovinsko strukturo, ki služi kot zvonik. Portik ima tri odprtine: vhodni lok in dve stranski okni s polnim lokom. V notranjosti so ohranjeni freske "Addolorata", "Santi Francesco d’Assisi e Antonio da Padova" in "Flagellazione di Gesù alla colonna".

-Tri kilometre od Sesto, v kraju Banduzzo (kar pomeni kraj prepovedan z zakonom) stoji cerkvica iz 19. stoletja, posvečena svetemu Antonu Padovanskemu, ki so jo postavili lastniki kraja. Fasado bogati pravokoten portik, ki ga spredaj omejuje nizka stena, na kateri stojijo dva stranska stebra in dva osrednja stebra, ki podpirajo trikotni zatrep. Glavna vrata z ostro koničastim lokom obdajata dve pravokotni okni.

Cerkvica stoji v danes zapuščenem zaselku Braida Curti, katerega etimologija izhaja iz "Braida", kar pomeni zaprto posestvo, in Curti, po beneški družini, ki je bila njen lastnik. Stavba izvira iz konca 17. ali začetka 18. stoletja, vendar je bila močno predelana leta 1855 s strani gospodov Loro in obnovljena med obema svetovnima vojnama v letih 1920 in 1940. Fasada je uokvirjena z dvema vogalnima pilastroma s kapitelom, na katerih leži preklada in trikotni timpanon. Na vrhu se nahaja dvodelni zvonik v slogu 17. stoletja. Na sredini dve simetrični okni uokvirjata pravokotna vhodna vrata. Na straneh je površina stene razgibana z slepimi loki. Kar zadeva notranjost, se tam hrani lesen oltar iz konca 18. stoletja, s sliko, ki prikazuje Marijo z Detetom, svetega Frančiška Saleškega in sveto Marjeto Alacoque, ki je bila nato prenesena v opatijo.

Zgradba, ki jo vidimo danes, je bila zgrajena v letih 1937-39 na obstoječem jedru iz leta 1600. Cerkev je pred vhodom obdana s pravokotnim portikom, ki ima vhodni lok in dve stranski polkrožni okni, ki skoraj v celoti pokrivata fasado. Na sredini fasade je pravokotna glavna vrata, brez kvadratur, nad katerimi je slepa luneta in dve stranski okni. Dvokrilni zvonik se nahaja na vrhu fasade. Pravokotna dvorana z vidnimi tramovi prejema svetlobo skozi dve polkrožni odprtini na obeh straneh; prezbiterij, ki mu predhodi polkrožni lok, ima kvadratno tlorisno obliko in je pokrit z obokanim stropom. V notranjosti so ohranjene stenske dekoracije iz leta 1937, ki jih je ustvaril slikar Culos, kropilnik iz 17. stoletja in oltarna slika s podobo Sant'Urbano, ki jo je leta 1893 naslikal A. Pancotto.

Nel corso della sua storia pluricentenaria ha cambiato più volte intitolazione: si è passati da “Santi Bernardino e Daniele Profeta” al solo “San Bernardino”, per passare poi nel ’700 al titolo di Chiesa della Visitazione della Beata Vergine Maria”. Un’alternanza di titoli che ricorre fino al 1889 circa, quando l’arciprete Don Antonio Cicuto la restaurò, dedicandola alla Madonna di Lourdes; devozione recente, quindi, ma di grande impatto emotivo tra i fedeli della frazione di Versiola. L’attuale intitolazione prende avvio a seguito del radicale intervento di salvaguardia e conservazione della metà degli anni ’70 del ’900, che vede anche l’eliminazione dell’immagine in gesso della Madonna di Lourdes e la ricollocazione della restaurata pala ad olio su tela con i santi titolari.