Zgodovina naselja
Izvor Sesto al Reghena se izgublja v noči časa, kar dokazujejo najdbe orodij iz bronaste dobe. V rimskem obdobju je bil to statio na rimski cesti, ki se je iz Concordia Sagittaria raztezala proti Noriku (severna ozemlja).
Zgodovina naselja Abbaziale se začne okoli leta 730-735 n.št., ko je bila ustanovljena opatija, posvečena Santa Maria. Leta 762 n.št. se zgodi ključen dogodek: trije langobardski bratje, Erfo, Marco in Anto, sinovi vojvode Pietro in Piltrude, plemenitih Langobardov, obdarijo novorojeno opatijo z vsem svojim premoženjem, ki se je raztezalo po celotnem današnjem trivenetu, kot izhaja iz notarskega akta, sestavljenega v Nonantola.
V nekaj letih se zgodijo drugi pomembni dogodki: med glavnimi, leta 775 Karel Veliki potrdi samostanu privilegije, ki so jih podelili langobardski kralji. Več kot stoletje kasneje, med letoma 889 n.št. in 925 n.št., regijo opustošijo vpadi Ogrcev, ki vse požgejo in uničijo. Sledi obdobje ponovnega rojstva, ki doseže vrhunec leta 960 s potrditvijo premoženja in pravic Santa Maria s strani Otona I; cesar jo leta 967 s celotnimi pripadajočimi posestmi preda patriarhu iz Aquileia.
Rojstvo, beneška oblast in propad
Leta 1182 je papež Lucij III. izdal bulo o zaščiti opatije. Med letoma 1300 in 1330 je skupina padovanskih slikarjev, učencev Giotta, poslikala opatijo.
Beneška oblast se začne leta 1420, ko Oglej, po koncu posvetne moči patriarhov, preide pod oblast Beneške republike, in z njim opatija Sesto; Benetke od leta 1441 dalje začasno zaupajo vse cerkvene posesti opatije posvetnim prelatom (komendatarjem), ki ne sledijo monaškim pravilom in ne prebivajo na kraju samem; prvi komendatorski opat je leta 1441 kardinal Pietro Barbo (kasneje papež Pavel II).
Od leta 1503 do 1627 so vsi komendatorski opati iz družine Grimani.
Leta 1789 Beneška republika izvede ukinitev opatije in zaplembo premoženja komende.
Na koncu, leta 1867, sedanje ime Sesto al Reghena izvira iz priključitve Furlanije Italiji, ob koncu Lombardsko-beneškega kraljestva.