Nemško govoreči jezikovni otok, Sappada (Plodn v starodavnem narečju) se razteza v zgornji dolini Piave, na skrajnem severovzhodnem delu Belluna, z vso svojo posebnostjo pa se vklaplja med jezikovne in kulturne stvarnosti ladinske Karnije in Komelika. 

Izvor Sappade sega okoli leta Mille. Legenda pravi, da je šlo za skupine beguncev, ki so pobegnili iz Villgrattental, na Tirolskem, da bi se izognili zatiranju lokalnih gospodov v polnem fevdalnem obdobju. 

Nekateri raziskovalci iz začetka 20. stoletja omenjajo tudi dokument iz leta 1078, ki nikoli ni bil najden, akt, s katerim naj bi se prebivalci Sappade postavili pod zaščito Patriarhata Ogleja, se razglasili za njegove podložnike. 

Nedavne študije razkrivajo, da je do zasedbe doline prišlo s strani kolonistov iz vzhodne Tirolske zaradi izkoriščanja rudnih nahajališč, s katerimi je bila dolina bogata: toponimi Aisenperk (Monte Ferro), Erzpèid’n (planote rudnikov), Knòppnloch (luknja rudarja) Gruipòch (Rudniški potok) pripovedujejo o tej dejavnosti. 

Kolonizacija doline se je sprva začela z ustanovitvijo 14 kmetij, stanovanjskih jeder, ki so postopoma postala današnje Borgate. K njim se je pridružila petnajsta, najnovejša, Lerpa. 

Poreklo iz čezalpskih krajev potrjuje ustna tradicija, kjer se prepletata legenda in zgodovina, s katero so povezane pomembne priče: jezik (narečje, zelo podobno bavarsko-tirolskemu), številne navade in nenazadnje spontana arhitektura, za katero je značilna uporaba lesa kot gradbenega materiala. 

Po nekaterih teorijah bi koren toponima Sappada lahko izhajal iz zappa , s katero so prvi prebivalci Sappade, ko so si zagotovili posest doline, obdelali zemljo po krčenju gozdov. Nedavno, po novih in poglobljenih raziskavah, se je pokazalo, da bi lahko izhajal iz Zepodn, lokalnega imena za Cima Sappada, ki bi lahko bil prvo naselje, glede na svojo strateško lego. Izraz Plodn (narečno ime za Sappado) bi lahko izhajal iz latinske korenine plou (teči), ki se nanaša na Plavis (Piave). 

Reka Piave namreč izvira v Sappadi in prečka dolino po vsej njeni dolžini v vzdolžni smeri.