Villalta je eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Furlaniji, nahaja se na prevladujočem položaju nad furlansko ravnico. 

Njegova zgodovina se izgublja v megli časa, kar dokazujejo rimski temelji in sledi gradišča. 

Najstarejši znani dokument sega v leto 1158. Večkrat oblegan, uničen in obnovljen med letoma 1200 in 1400, je svojo monumentalno strukturo razširil v 1500. 

Stoletja je bil v lasti gospodov Villalta-Caporiacco in grofov della Torre, ki so dali tri patriarhe v Oglej. Znani so bili boji z grofi Goriškimi. Pustolovščine grofa Lucia della Torre so povzročile zasedbo gradu s strani Serenissime. 

Zasedba Napoleonovih čet pod poveljstvom maršala Bernadotta in namestitev avstro-ogrskega poveljstva po porazu pri Kobaridu označujeta najpomembnejše nedavne dogodke. Dvojni obzidje, obhodni hodniki, dvižni most, obrambni stolpi in slikovita ter romantična notranja dvorišča dobro odražajo obdobje veličine in strateškega pomena. 

Ta pomen gradu se odraža v Vidmu, kjer se ena od njegovih vrat imenuje “porta Villalta”. 

Gospodje Villalta, veja starodavne rodbine Caporiacco, ki se ponašajo z rimskim (Cavorius) in keltskim izvorom, tako kot sorodna veja Castello (danes Frangipane), so med najpomembnejšimi zgodovinskimi družinami v Furlaniji. Kot svobodni fevdalci, neposredno imenovani s strani cesarjev, so se stoletja upirali posvetni oblasti patriarhov Ogleja. Med pomembnimi osebnostmi družine so bili slavni vojskovodja Artico di Villalta, škof Adalgerio, pesnik Federico, nesrečno zaljubljen v lepo Lucrezio Mantica.

Informacije pridobljene iz www.castellodivillalta.it