Fagagna

Zgodovina

Izvor

Verjetno je, da je grad Fagagna nastal v začetku 10. stoletja kot utrdba preprostejše obrambe, postavljene za zajezitev vdorov Madžarov. Območje, naseljeno že od 1. stoletja n. št. in s cerkvijo Santa Maria Assunta, ki sega v 5.-6. stoletje, vendar omenjeno v kronikah od leta 1247, je bilo prvič omenjeno leta 983 na seznamu gradov, ki jih je cesar Oton II. Saški podaril cerkvi v Ogleju. Drugi grad, tisti v Villalti, je bil omenjen od leta 1216. O Borgo Paludo in Borc di Piç, jedri svobodne skupnosti, ustanovljene do leta 1420, obstajajo podatki od leta 1364.

Ime temelji na latinski besedi fagus, bukev (od tod Faganeu in nato Fagagna), v povezavi z gozdovi, ki so nekoč pokrivali ta del Furlanije.

1. stoletje n. št.

Začetki

Izvor Fagagna se izgublja v meglicah časa. Tudi v tem primeru geografija oblikuje zgodovino. Hrib je izjemna razgledna točka in ga je mogoče relativno enostavno braniti. Zato, čeprav je območje poseljeno od 1. stoletja n. št., je antropizacija kraja s takšnimi značilnostmi zagotovo veliko starejša.

V-VI n.št.

Župnija in grad

Čudovita župnija v Fagagna izvira iz obdobja, ki zaznamuje konec Zahodnega rimskega cesarstva: grad je prvič omenjen leta 1247, čeprav je prvič naveden leta 983 na seznamu gradov, ki jih je saški cesar podaril cerkvi v "Aquileia". 

1216 n.š.

Grad Villalta

Prva omemba drugega čudovitega gradu na tem območju sega v leto 1216. 

3. junij 1420 n.š.

Predanost San Marcu

Fagagna je prešla v roke Patriarhata Ogleja in 3. junija 1420 izkazala predanost Republiki San Marco ter postala del kopenskega ozemlja Serenissime. Takšna ureditev je ostala nespremenjena do padca Benetk leta 1797.