Prvi kraj spomina nieviana, ki ga srečamo, ko začnemo iz Cordovado, je trg svetišča Blažene Device, katerega spomin je olajšal trpljenje agonije Cordovadčana Bruto Provedoni, v XXII poglavju Confessioni:

“... polkovnik Giorgi in kapral Provedoni, ranjena na mostu zaradi bombe, sta bila prepeljana v vojaško bolnišnico, od koder zaradi resnosti rane ni bilo mogoče premestiti. Prišel sem skoraj mrtev kot živ, našel sem ju ležati na dveh posteljah drug ob drugem in govorila sta o svojih mladostnih letih, o svojih vojnah nekoč, o skupnih upih kot dva prijatelja, ki se pripravljata zaspati... – Zanimivo je! -šepetal je Alessandro- zdi se mi, da sem v Braziliji! – In meni v Cordovado na trgu Madonne!- je odgovoril Bruto” (poglavje XXII).

Ko se sprehajamo po viale della stazione (nasproti svetišča Blažene Device), se na levi razteza obsežna trata, ki je zeleni kos starodavnega travnatega in pašnega ozemlja, ki je predstavljalo pomemben del občinskih dobrin dvorca Venchiaredo. Trenutno v lasti občin Cordovado in Sesto al Reghena je v središču projekta ohranjanja in okoljske prenove, imenovanega “Prati della Madonna”. 

Čar kraja je očaral tako beneškega poročnika kot tudi škofa Gabrieli (1775-1784), ki je, po zapisu tistega časa, “uporabljal različne kraje Pia Casa, saj se je zaljubil v lep razgled pred to cerkvijo”. Tudi grofica Giulia Mainardi-Marzin (1877-1971), zadnja prebivalka palače Mainardi in daljna sestrična Ippolito Nievo, je rada uživala v sončnem zahodu nad zelenjem trate in je kot duhovno oporoko pustila zavezo, da ne uniči čudovitega naravnega prizorišča.