Info tratte da www.archeocartafvg.it 

Prvi dokument, ki se nanaša na Venzone, izvira iz leta 923, v katerem so omenjene "clausas de Abincione", kar že takrat kaže na prisotnost carine. 

Prvo mestno jedro izvira iz karolinškega obdobja (776-952); leta 1077 postane del Oglejskega patriarhata (nadzor nad trgovskimi tokovi). Že od začetka 13. stoletja je fevd gospodov iz Tricana (Arcano) in gospodov iz Mels, vendar že proti koncu stoletja, od patriarha Ogleja, mesto preide v roke grofa Mainarda iz Koroške.

Leta 1258 Glizoio di Mels (ki je imel Venzone v fevdu) utrdi vas z dvojnim obzidjem, pred katerim je bil globok jarek.

Pod nadvlado grofa Goriškega je bilo mesto predmet krvavih sporov, prav zaradi velikega trgovskega in strateškega pomena, dokler ni ponovno prišlo pod oblast Ogleja, razen kratkega obdobja do leta 1365, ko je bilo podeljeno Albertu Avstrijskemu in njegovim sinovom.

Že mogočne mestne utrdbe so bile dodatno okrepljene v beneški dobi, zlasti leta 1470, v pričakovanju turške invazije, in v 17. stoletju, z gradnjo utrdbe na hribu Nave.

Mesto je pravi dragulj, saj predstavlja edino pričevanje utrjenega mesta iz 13. stoletja v Furlaniji. Celotno je srednjeveškega načrta, popolnoma obdano z zidovi iz kamnov z ojačitvami iz kamna, uničeno v potresu leta 1976, je bilo ponovno zgrajeno z rekonstrukcijo pridobljenih kamnov in integracijo uničenih.

Mogočno obzidje, z mnogimi stolpi, ki ga označujejo, skoraj vsi ponovno zgrajeni, obdaja v širokem nepravilnem šesterokotniku 14 "insulae" starega naseljenega kraja, razteza se na 1300 metrih in se dviga na širokem nasipu, iz katerega izhajajo.

Tri so vrata, med katerimi je najlepša in najzanimivejša vrata "San Genesio", iz leta 1310.

Monumentalni kompleks mesteca, ki ga je italijanska država že leta 1965 razglasila za nacionalni spomenik velikega zgodovinskega in umetniškega pomena, vsebuje katedralo, mestno hišo, visoke zidove ter stare kmečke in plemiške hiše.