Valvasone

Clauiano

Cordovado

Fagagna

Gradisca d'Isonzo

Palmanova

Poffabro

Polcenigo

Sappada

Sesto al Reghena

Strassoldo

Toppo

Valvasone

Venzone

Zgodovina

Nihil tempore pretiosius 

Nekaj korakov za prečkanje tistega, kar je bilo nekoč dvižni most, in dobi se živ vtis o dogovoru med sijajem, ki so ga dolgo podarjali fevdalci, Valvason in Cucagna, ter sodobnim življenjem.

Prebivalci Valvasone namreč varujejo zgodovino in jo vključujejo v svoje vsakdanje življenje, bogato z dejavnostmi, skoraj kot da bi izkoristili nasvet, ki ga daje sončna ura pod arkadami iz 15. stoletja v Palazzo Gandini: “Nihil tempore pretiosus”, nič ni bolj dragoceno od časa. Majhna vas je kompaktna, z arhitekturnimi dragulji iz srednjega veka, renesanse in 17.-18. stoletja ter prijaznim pogledom za obiskovalca, prav tako kot je dejal Erasmo di Valvason, ki je živel tukaj, največji pesnik 16. stoletja v Furlaniji, ki je svoje someščane opisal kot “amica a’ peregrin cortese gente”.


Rimska doba

Izvor

Izvor Valvasone sega v rimsko dobo, na severni rob centuracije območja Concordia, vzdolž ceste, ki je prečkala brodove Meduna in Tagliamento ter se povezovala s potjo, ki je vodila v Noricum (danes Avstrija).

1206 n.š.

Grad

V letu 1206 izvira prvo pričevanje o obstoju gradu. Treba je misliti na edino zidano stavbo, ki se je nahajala v krogu več kilometrov, obdana z nizkimi lesenimi hišami, z nalogo obrambe in nadzora zelo pomembnega broda čez Tagliamento. 

XII-XIII stoletje

Plemiška družina

V XII-XIII stoletju je bil ta grad naseljen s plemiško družino fevdalcev, ki je bila v sorodu z "Sbroiavacca" in je upravljala v imenu patriarhov iz "Aquileia" obsežno ozemlje, ki se je razprostiralo na obeh bregovih reke "Tagliamento", približno ustrezno tistemu, ki je danes znotraj meja občin Valvasone, Arzene, San Martino al Tagliamento in Sedegliano.

1293 n.š.

Prihod Cucagna

Leta 1293 je vas postala last družinske veje Cuccagna iz Spilimberga, ki je od takrat naprej združila svoj grb z rdečim levom z grbom Valvasone, torej črnim volkom na belem polju (ime Valvasone naj bi izhajalo iz nemškega wolfes + höfe, kar pomeni 'kmetija volka').

1409 n.š.

Papež Gregor XII

Leta 1409 je bil v graščini pri Valvasone sprejet papež Gregor XII, ki se je vračal s koncila v "Cividale". 

1484 n.št.

Posvetitev katedrale

Zgrajena je bila za čaščenje relikvije "Sacra Tovaglia", čudež, ki se je zgodil nedaleč stran, v Gruaru. Dogodki naj bi segali v leto 1294. Med pranjem svetih oblačil, ki so prišla iz Valvasone, so se na tkanini prta pojavile krvave lise, za katere so menili, da izvirajo iz posvečene hostije, pozabljene v njej. Stavba je začela nastajati leta 1449 v poznoromanskem slogu.

16. marec 1797 n.š.

Bitka pri reki Tagliamento

Omenjena tudi na stenah "Arco di Trionfo" v Parizu, se je odvijala med francoskimi vojskami pod poveljstvom Napoleona Bonaparteja in habsburškimi silami. Napoleon je prečkal reko Tagliamento v bližini Valvasone in premagal sovražne čete, ki jih je vodil nadvojvoda Karel Habsburško-Teschen.

Ob priložnosti bitke je Napoleon bival v gradu Valvasone. 

1523- 1593 n.š.

Erasmo di Valvasone

Natanko pred petimi stoletji se je rodil pesnik in književnik Erasmo di Valvasone, avtor del "La Caccia" in "L'Angeleida". Njemu gre zasluga za enega najbolj znanih opisov Furlanije: Siede la patria mia tra il monte, e 'l mare, quasi theatro, c'abbia fatto l'arte non la natura, a' riguardanti appare, e 'l Tagliamento l'interseca, et parte: s'apre un bel piano, ove si possa entrare, tra 'l Merigge et l'occaso, e in questa parte, quanto aperto ne lassa il mar e 'l monte, chiude Liquenza con perpetuo fonte.

12. marec 1782 n.š.

Papež Pij VI

Vas Valvasone je 12. marca 1782 gostila papeža Pija VI, na poti, ki ga je vodila na Dunaj