Takoj po Veliki vojni, ob upoštevanju tako razširjene in priznane tradicije mozaikov, se je pojavila potreba po ustanovitvi šole v Sequals, ki bi zbirala in prenašala metode in izkušnje, pridobljene v mnogih stoletjih diaspore.

18. septembra 1920 je pri notarju Daniele Fabrici skupina preudarnih mož ustanovila "Società Anonima Cooperativa Mosaicisti del Friuli", ki je kmalu zatem ustanovila "Cooperativa Anonima Laboratorio e Scuola Mosaicisti del Friuli".

Pridružena šola, odprta v veliki sobi v prvem nadstropju hiše, imenovane “di Gheta”, je kljub navdušenju promotorjev in obetavnemu začetku hitro zašla v finančne težave.

Na tej točki se je močno vključila volja "Società Umanitaria" iz Milana, ustanovljena leta 1892 po oporoki premožnega filantropa izraelita Prospero Moisè Loria, ki je pritiskala za ustvarjanje aktivne in učinkovite šole umetnosti mozaikov, da bi mnogim mladim ponudila kakovostno izobrazbo.

Občina Spilimbergo ni zamudila priložnosti. Župan Ezio Cantaruzzi se je zavezal z 10.000 lirami, da bo šola začela delovati, zagotovil je prostor in prvo podporo, predvsem pa navdušenje, ki je vedno potrebno, ko se mora nova institucija vzpostaviti. 3. januarja 1922 je bila podpisana pogodba z "Umanitaria" in 22. istega meseca je prvi direktor, Antonio Sussi, Benečan, v vzhodnem krilu nekdanje kasarne Bevilacqua, na viale Barbacane, imel uvodno predavanje za prvih 38 učencev "Scuola Mosaicisti del Friuli".

Študenti so prihajali iz celotnega območja podgorja, zlasti iz krajev, kjer so se stoletja ukvarjali s teraco in mozaikom. Inštitut je bil poimenovan po Irene di Spilimbergo, grofici-slikarki, učenki Tiziana.

Leta 1932 se je šola preselila v novo stavbo, posebej zgrajeno na via Corridoni, kjer ima še danes sedež.

Testo ViviSpilimbergo - Photo Denis Scarpante

Za zgodovino šole, kliknite tukaj