Naravna mumifikacija Mumij iz Venzone je posledica posebnih okoljskih pogojev, ki so se pojavili v nekaterih grobnicah v katedrali, kjer se je razvila Hypha bombicina Pers, plesen, ki ima lastnost dehidriranja tkiv in zaviranja njihovega razkroja.

Posmrtni ostanki segajo v obdobje od leta 1348 do 1881, ko je bilo pokopališče znotraj katedrale očiščeno in prestavljeno na sedanjo lokacijo, zunaj zgodovinskega središča. Proces mumifikacije teles se je običajno zgodil v prvem letu po njihovem pokopu.

Najstarejša mumija, Grbavec, je bila odkrita leta 1647 med nekaterimi deli za širitev katedrale; telo je bilo najdeno v grobnici iz 14. stoletja, ki se nahaja pod sedanjo Kapelo rožnega venca.

Druge mumije pa segajo v 18. in 19. stoletje.

Leta 1845 so mumije iz Venzone premestili iz kripte katedrale v zgornjo kapelo, po močnih potresnih sunkih 6. maja 1976 pa so iz ruševin Rotonde sv. Mihaela izvlekli 15 od 21 tam shranjenih mumij, vsa telesa so bila v bistvu nepoškodovana.

Mumije iz Venzone, skupno 5 teles, ki so trenutno na ogled, so shranjene v kripti pokopališke kapele sv. Mihaela (13. stoletje), ki se nahaja na dvorišču katedrale sv. Andreja apostola.

SEDEŽ: Pokopališka kapela sv. Mihaela, Piazzetta Duomo – 33010 VENZONE (UD)

Odprto: letno

Odpiralni čas: poleti 09.00-19.00 pozimi 09.00-17.00