Zgodovina vasi
S svojima dvema gradovoma Strassoldo predstavlja redek primer starodavnega srednjeveškega naselja, izjemno dobro ohranjenega in redke privlačnosti.
Že od njihove izgradnje so gradovi naseljeni z istoimensko plemiško družino nemškega izvora, grofov Strassoldo-Graffemberg, ki so bili ena prvih družin svobodnih fevdalcev in ki so dali Avstrijskemu cesarstvu Habsburžanov dolgo vrsto pomembnih uradnikov in generalov. Družina Strassoldo je eden redkih primerov fevdalcev, ki so od ustanovitve gradov vedno ohranili lastništvo nad njimi in jih naseljujejo od takrat do danes.
Toponim, nemškega izvora, se povezuje z njegovo lokacijo ob cesti (Strasse) in na otoku, “Aue”; namreč, prvotni grad je bil zgrajen pred več kot tisoč leti na naravnem otočku reke ob starodavni poti Julia Augusta (rimska cesta, ki je povezovala Aquileio z Norikom). Menijo, da je obstajala prvotna utrdba iz ottonskega obdobja, da bi se zoperstavili vpadom Madžarov in morda že prej v langobardskem obdobju za nadzor nad ravnino proti bizantinski prisotnosti v laguni.
Na začetku je obstajal samo en grad, imenovan “z dvema stolpoma”; nekaj stoletij kasneje sta se okoli vsakega od dveh prvotnih stolpov razvila dva ločena vojaška kompleksa, ki sta dobila ime Castello di Sotto in Castello di Sopra; družina Strassoldo se je tako razdelila na dva dela, “tisti zgoraj” in “tisti spodaj”.
Gradovi so skozi stoletja doživeli zapletene politično-vojaške dogodke: dovolj je pomisliti, da so jih leta 1381 napadle milice patriarha Filipa d’Alençona, leta 1499 so jih oplazili turški vpadi, proti katerim so bili leta 1500 opremljeni z dodatnim obzidjem in stolpi. Kasneje so jih leta 1509 uničile cesarske vojske, ko so jih napadle čete, ki so pripadale ligi Cambrai. Sredi 18. stoletja sta obe utrdbi Strassoldo doživeli pomembne obnove, ki so jih izvedla brata Nicolò (za Castello di Sotto) in Giuseppe (za Castello di Sopra), pri čemer sta dobili sedanjo obliko, ki vidi preoblikovanje utrjenega kompleksa v dve plemiški rezidenci, obdani s stoletnimi parki in prepredeni z bistrimi vodami dveh izvirov, in prav zaradi številnih vodotokov, ki jih obdajajo, so imenovani “vodni gradovi”.
Monumentalni kompleks se danes pojavlja v svoji prenovi iz 18. stoletja, vendar še vedno omogoča vpogled v obliko starodavnega gradu, uporabljenega kot orodje za obrambo in napad.